|
DODATNA OPREMA NA KOLESU
Na zgornjem seznamu je opisana osnovna oprema. V nadaljevanju opisujem nekaj dodatne opreme, ki sem jo tekom časa spoznal za koristno za udobnejše, varnejše in ekonomično kolesarjenje z grafično predstavitvijo.
1. Dodatna držala za bidone
V državah razvitega sveta skoraj nikoli ni problema za vodo. Razdalje od enega bifeja do drugega so tako male, da tudi če ostaneš brez vode na poti, si jo lahko vedno priskrbiš ali v bližnjem gorskem potoku, manjši reki (če imate vodni filter), pri domačinih ali pa si jo kupiš v trgovini. Ravno zaradi tega razloga je brezpredmetno tovoriti večje količine vode, ki se kuha v plastičnih bidonih (ni najbolj zdravo), predvsem pa zaradi tega, ker to pomeni dodatno težo (1L vode= 1 kg). Kakor hitro pa želiš kolesariti izven civilizacije (odmik za dan in več) je potrebno imeti vedno »vodno« rezervo. To lahko narediš tako, da si na kolo pritrdiš (če je možno) dodatne krožne sponke, ki držijo držalom za bidon fiksno pritrjene (glej sliko). Slabo ni imeti tudi kakšno večjo 2L> plastično flašo vode ali pa celo camping vrečke 5l>, posebej narejene za shranjevanje vode. Filter (npr. Katadyn) v primeru pomanjkanja vode ne koristi, koristi pa če nimamo dostopa do čiste vode, saj očisti še tako umazano vodo od kemikalij, fekalij, pesticidov, mikroorganizmov, parazitov (tudi Giardio)…
 
2. Podaljški blatnikov
Zaradi raznovrstnega terena (asfalt, makadam, pesek, blato, voda…) in vremenskih razmer je smoterno imeti dovolj dolge blatnike, da nisi moker po nogah, zaradi špricanja od sprednjega kolesa, kot tudi po hrbtu, zaradi zadnjega kolesa. Zna biti zelo neugodno, ko se znajdeš v situaciji, da si neprestano moker. Slika prikazuje podaljšek blatnikov. Narejeni so iz plastičnega vedra (malce trše plastike), uporabljenih pa je nekaj vijakov za pritrditev. Vijaki v takšni velikosti, da ne poškodujejo plaščev iz notranje strani blatnikov. Zaradi prilagoditve podaljškov blatniku, je potrebno plastiko malce segreti in jo po potrebi oblikovati po meri za blatnik.
3. Ročaji na krmilu
Pri daljšem kolesarjenju se zelo rado zgodi, da se pojavijo mravljinci v dlaneh, predvsem v prstancu in mezincu. To se lahko le stopnjuje, če si ne vzameš pavze ali prenehaš z obremenitvami (kolesariti) za nekaj dni (odvisno od posameznika) in se prelevi v otrpelost in zmanjšano gibljivost obeh prstov in zapestja. To je posledica prevelikega pritiska na vejo ulnarnega živca na zunanji strani dlani. Temu se izognemo s pravilnim položajem rok na krmilu, kar pa lahko dosežemo, če ustrezno (ne preveč) znižamo višine sedeža in s primernimi ergonomsko, za ta namen oblikovanimi, ročaji (glej slika, ERGON R2), kjer obremenitev na roko porazdelimo na večjo površino in s tem zmanjšamo pritisk ter dodatno zmanjšamo topi kot med zapestjem in roko s pomočjo stranskih rogov, ki so hitro nastavljivi. Preizkušeno, pomaga! Težavi se izognemo tudi s primerno oblazinjenimi kolesarskimi rokavicami (obložen mora biti zunanji del dlani) kot tudi fiziološko bolj prilagojenim krmilom.
 
4. Dinamo v pestu in kolesarska elektrarna
Energija je, le pretaka se iz ene oblike v drugo. Mehansko energijo pri kolesarjenju lahko enostavno pretvorimo v električno, ki pa jo uporabimo za več namenov. Eden je ta, da s pomočjo dinama v pestu (glej sliko – dinamo Shimano DH-3N80), ki ima zelo majhno trenje, pretvorimo energijo v električno in poženemo tok do luči, ki nam služi za osvetlitev v temi. Deluje takoj ko vklopimo luč. Sprednja luč ima tudi možnost akumuliranja energije, tako, da lahko svetimo še nekaj minut tudi ko več ne kolesarimo, da si eventualno lahko postavimo šotor v temi. Luč ima tudi funkcijo, da se vklopi sama, ko se stemni.
Podnevi ko pa luči ne potrebujemo, lahko na priključek na dinamu priključimo druge naprave. Prav za ta namen, biti neodvisen od kogar koli, smo razvili pretvornik (enosmerna-dvosmerna napetost, voltaža; glej sliko), ki akumulira energijo v dveh AA baterijah in preko USB priključka oskrbuje priključene naprave (telefon, fotoaparat). Seveda zaradi male moči dinama, je potrebno kolo poganjati nekaj ur, da se baterija telefona napolni v celoti. Je dobra alternativa, če ostaneš sredi divjine brez signala in do najbližje civilizacije nimaš hitrega dostopa.
 
V primeru, da polnilec odpove, imam na voljo še sončne celice. Če je sonce močno je dovolj uporabiti male stranske panele (glej sliko), ki napolnijo baterijo (Free loader), na katero potem priključim telefon, fotoaparat. Baterija se akumulira energijo, če sonce sije pravokotno na panele (v SLO obrnjeni proti jugu in pod kotom 45 stopinj). V primeru, da je potrebna večja količina energije, se uporabi večji panel (glej sliko), v tem primeru ne potrebujem manjših. Panel se preko USB kabla poveže na baterijo. Polnitev se izvaja tako, da se sprva napolni baterija, nato pa se na baterijo priključi porabnik, nikoli pa polniti baterije (free loader) in hkrati imeti priključen porabnik.
5. SPD Pedali
Za maksimalno izkoriščenost moči porabljene za kolesarjenje sem namestil kombinirane SPD (Shimano Pedalling Dynamics) pedala (glej sliko). Kaj pomeni kombinirano, nič drugega kot to, da lahko uporabljaš pedale na dva načina: 1. prosto, 2. fiksno pritrjene noge na pedala. Pri slednji možnosti lahko maksimalno izkoristim moč porabljeno za kolesarjenje. Pri fiksno pritrjeni nogi na pedala lahko polovico krožnega hoda gonilke tj. od sp. lege gonilke do zg. lege) izkoristim za pogon kolesa. Torej je celotna moč porazdeljena na celoten krog, pri čemer v prvi polovici kroga pristikamo navzdol, pri drugi polovici pa vlečemo navzgor. Pri tem se razbremenijo tudi nekatere nožne mišice in del obremenitve prevzamejo druge. Tako lahko prihranimo veliko energije na dolgi poti. Slaba stran SPD pedalov je, da se velikokrat zgodi, da ne dobim noge pravočasno iz pedala, kar pomeni padec na tla (pri ustavljanju). Zgleda nedolžno, a zna biti kar precej nerodno, če celotno obteženo telo pade nate, ali pa pri tem še skotališ po stopnicah…Priporočljivo je snemati noge iz pedalov nekoliko preden se ustavimo in ne tik pred koncem.
6. Kadenc meter in ostale funkcije števca
Za udobnejše in čim manj „naporno“ kolesarjenje, je potrebno spremljati kadenco. Kadenca ali drugače povedano število vrtljajev na minuto je dober pokazatelj kako je telo oz. kolena obremenjeno. Pri zmernem kolesarjenju je potrebno vrednosti držati med 75 in 90 vrt/min. To pomeni, da ko vrednosti presežejo te vrednosti je potrebno menjati prestavno razmerje (spredaj oz. zadaj). Torej, če kadenca kaže 100 pomeni, da preveč hitro vrtimo pedale in je potrebno menjati prestavo v težjo in obratno. Kadenco lahko danes spremljamo z različnimi urami in števci. Jaz imam v uporabi Polar 625X. Povezava senzorja kadence in Polar ure je brezžična in je pritrjen na okvir kolesar, oddajnik signala pa na levo gonilko (glej sliko). Razmak med njima je max. 5 mm.
Za ohranjanje telesa v ravnotežju sem na krmilo pritrdil še en števec, tako imam hkrati na spregled več podatkov, ki jih lahko neprestano spremljam in uravnavam z načinom vožnje. To so: trenutne porabljene kalorije, srčni utrip, kadenca, trenutna nadmorska višina , zunanja temperatura zraka, skupno & trenutno število kilometrov. Oba števca sta postala ključna dejavnika pri kolesarjenju. Magneta za zaznavo signala za vsak posamezni števec sta nameščena vsak na svoji strani sprednjega kolesa. Oddajnik signala pri Polar uri je brezžičen, Sigma števec je ožičen.
 
7. Tlačilka
Priporočljivo je imeti na kolesu tudi tlačilko (po možnosti čim manjšo in kompaktno), da v primeru uničenja plašča ali preluknjane zračnice oz. preslabo napumpani zračnici, le to s prida uporabimo.
|
