Čičarija s potepini


Kratek opis poti in dogajanja

Prvotno planiran izlet in od večine tudi izveden je bil zastavljena na 4 dni s štartom v Pivki v Sloveniji. Midva z Ranio sva ga malo skrajšala in sicer na tri dni z začetkom par kilometrov za Pivko na železniški postaji v Šapjanah na Hrvaškem. Od tam sva se po glavni cesti podala za celotno skupino, ki je letos dosegla rekord po številu in sicer bilo nas je ca. 45. V Brešcah, kjer je skupina prenočila sva imela malico in se skupini po odličnem spustu v Opatijo pridružila v bližini Ičičev ob obali v smeri Rabca. V Medveji se nas je zbralo večina in veselje je bilo veliko, ko smo v najmočnejšem soncu skočili v morje in se dve ali tri ure ohladili ob pivu. Od tukaj smo počasi krenili proti Moščeniški Dragi, kjer se nas je nekaj pogumnih mandeljcev odločilo kolesariti preko Mošćenic v hirb. Zgoraj smo bili nagrajeni s prelepimi razgledi. Pozno popoldan ob sončnem zahodu smo zaključevali z večerjo v gostilni zraven samostana. Zvečer smo potrebovali še nekaj poti v breg in se nato spustili v Brseč. Tukaj se nas je nekaj spet ločilo in naša skupinica (Zorica, , Rania, Alenka, Albert, Marko in jaz) smo našli prenočišče v Zagorah na terasi neke privat hiše. Prijazni domačini so nam dovolili prenočiti na njihovi zemlji in nam ponudili vodo. Zaspala sem med tem ko nam je Albert pravil vice pod milim nebom.

Drugi dan se je začel z žgečim soncem. Pot smo nadaljevali proti premogovniku Plomin in nato po spustu zavili desno za Kožljak. Pretežno ravna stranska cesta nas je vodila do Šušnjevice, kjer smo po dodatnih 5 km na glavni cesti ujeli eno izmed skupin. Pot smo nadaljevali v smeri Lupoglava. Sonce je začelo pripekati po 13h. V Vranjem sva se ustavila z Ranio in počivala v bližnji gostilni ca. 2h. Kasneje sva pot nadaljevala sama in ujela Zorico, ki ji je bilo že dokaj težko kolesariti v hrib, kajti pot se je tukaj konstantno začela dvigovati. Prehitela sva jo in v Lupoglavu, po tem ko sva po »vezah« lahko nakupila hrano v lokalni trgovini, Zorico in Svetlano s sinom spet srečala. Rekli so nam, da gredo na vlak, ker ne zmorejo. Tukaj sva z Ranio po dveh urah počitka zavila v hrib v smeri proti Lanišču in Račji vasi. Pot se je konstantno dvigovala ca. 10km. Počasi se je začelo temniti in čeprav naju je čakala še dolga pot prelepi pokrajini Čičarija. Želela sva ujeti skupino, a sva po dolgih in strmih vzponih ostala v Danah, ca. 4 km od skupine, ki je prenočevala v Vodicah. V Danah sva naletela na prijaznega domačina, ki nama je takoj ponudil prenočišče na seniku ali v stari domačiji. Rania je izbrala slednje. Med tem so po dežju (začelo je deževati ravno ko sva prišla v Dane) prikolesarili tudi trikolesniki in sicer Jože in Vida ter njen mož. Tudi njim je možakar uredil prenočišče v garaži od soseda. Vsi smo bili rešeni pred dežjem.

Zjutraj smo skupaj na dvorišču pozajtrkovali in se v vasi Dane na »gl. trgu« ob vodnjaku umili ter natočili vodo za naprej. Bila sva hitrejša zato sva pot z Ranio nadaljevala v smeri meje v Podgorju. Pokrajina v sončnem jutru je bila čudovita. Videla sva celo konje in srne na prostranih travnikih. Po prečkanju meje sva se spustila v Črni Kal, kjer sva v vasi nabirala marelice in sveže fige in se kasneje pridružila Mirotovi (Miro Breg) skupini. Skupaj smo se spustili v Koper in na poti tudi v bližnji gostilni ob pivu pokramljali naše različne in zanimive zgodbe. V Kopru smo se razšli in se odpravili na kosilo, drugi pa so si skuhali kosilo kar sami na plaži. Kasneje smo se po večini spet dobili in se kar »umili« v morju po preznojenih kolesarskih dneh v morju. Sledil je kratek popoldanski kolesarski skok v Izolo in kasneje na vlak v Koper. Na vlaku smo zasedli cel vagon s kolesi (glej sliko), pa tudi vagon s kupeji je bil čisto zaseden od naše skupine. V Ljubljani se je ljubljanska skupina odcepila, mi pa smo do Maribora malo zadremali. Domov smo se vrnili pozno ponoči ob ca. 2h zjutraj.

Utrinki s poti

« 1 of 2 »

Zemljevid poti

Show Comments