Dodatna oprema

1.  Dodatna držala za bidone

V državah razvitega sveta skoraj nikoli ni problema z vodo. Razdalje od enega bifeja do drugega so tako male, da tudi, če ostaneš brez vode na poti, si jo lahko vedno priskrbiš ali v bližnjem gorskem potoku, manjši reki (če imate vodni filter), pri domačinih ali pa si jo kupiš v trgovini. Ravno zaradi tega razloga je brezpredmetno tovoriti večje količine vode, ki se kuha v plastičnih bidonih (ni zdravo), predvsem pa zaradi tega, ker to pomeni dodatno težo (1L vode= 1 kg). Kakor hitro želiš kolesariti izven civilizacije (za dan in več) je potrebno imeti vedno »vodno« rezervo. To lahko narediš tako, da si na kolo pritrdiš dodatne krožne sponke, ki držijo držalo za bidon fiksno pritrjen (glej sliko). Obstaja tudi držalo bidona za večjo (2L>) plastično flašo vode. Filter (npr. Katadyn) v primeru pomanjkanja vode ne koristi, koristi pa če nimamo dostopa do čiste vode, saj očisti še tako umazano vodo od kemikalij, fekalij, pesticidov, mikroorganizmov, parazitov (tudi Giardio).
DSC03520

2. Podaljški blatnikov

Zaradi vožnje po raznovrstnem terenu (asfalt, makadam, pesek, blato, voda…) in v različnih vremenskih razmerah je smoterno imeti dovolj dolge blatnike, da nisi moker po nogah, zaradi špricanja od sprednjega kolesa, kot tudi po hrbtu, zaradi zadnjega kolesa. Zna biti zelo neugodno, ko se znajdeš v situaciji, da si neprestano moker. Slika prikazuje podaljšek blatnikov. Narejeni  oz. izrezani so iz plastičnega vedra (malce trše plastike), uporabljenih pa je nekaj vijakov za pritrditev. Vijaki se uporabijo v takšni velikosti, da pri preboju blatnika ne poškodujejo plaščev iz notranje strani blatnikov. Za prilagoditev podaljškov k blatniku, je potrebno plastiko nekoliko segreti in jo po potrebi, še toplo, stisniti k blatniku za želeno obliko.


DSC03524


DSC03522

3. Ročaji na krmilu

Pri daljšem kolesarjenju se zelo rado zgodi, da se pojavijo mravljinci v dlaneh, predvsem v prstancu in mezincu. Če si ne vzameš pavze ali prenehaš z obremenitvami (na kolesu) za nekaj dni (odvisno od posameznika) se lahko to l še stopnjuje in se lahko prelevi v otrpelost in zmanjšano gibljivost obeh prstov in zapestja. To je posledica prevelikega pritiska na vejo ulnarnega živca na zunanji strani dlani. Temu se izognemo s pravilnim položajem rok na krmilu. To lahko dosežemo, če ustrezno (ne preveč) znižamo višino sedeža in s primernimi ergonomsko oblikovanimi ročaji (npr. ERGON GP3) ter pomočjo stranskih rogov (hitro nastavljivi) dodatno zmanjšamo topi kot med zapestjem in roko. S tem porazdelimo obremenitev na roko na večjo površino in bistveno zmanjšamo pritisk na prstanec in mezinec. Je preizkušeno, zelo pomaga! Težavi se izognemo tudi s primerno oblazinjenimi kolesarskimi rokavicami (obložen mora biti zunanji del dlani) in tudi s fiziološko bolj prilagojenim krmilom.


20150525_112115_HDR


20150525_112058_HDR

4. Dinamo v pestu in kolesarska elektrarna

Energija koz obstaja, le pretaka se iz ene oblike v drugo. Mehansko energijo pri kolesarjenju lahko enostavno pretvorimo v električno, ki pa jo potem lahko uporabimo za več namenov. Eden je ta, da s pomočjo dinama v pestu (glej sliko – dinamo Shimano DH-3N80), ki med kolesarjenjem proizvaja minimalno trenje, pretvorimo mehansko energijo v električno. Le to uporabimo za sprednjo in zadnjo luč. Deluje takoj, ko luč vklopimo. Sprednja luč ima tudi možnost akumuliranja energije tako, da lahko z njo svetimo še nekaj minut po prenehanju kolesarjenja in si lahko eventualno še postavimo šotor v temi oz. počnemo kaj drugega. Luč ima tudi funkcijo avtomatske zaznave mraka.


20150525_112027_HDR


20150525_112007_HDR

Podnevi, ko luči ne potrebujemo, lahko na priključek na dinamu priključimo tudi druge naprave. Prav za ta namen smo razvili pretvornik (enosmerna-dvosmerna napetost, voltaža; glej sliko), ki akumulira energijo v dveh AA baterijah in preko USB priključka oskrbuje priključene naprave (telefon, fotoaparat). Seveda zaradi male moči dinama, je potrebno kolo poganjati nekaj ur, da se baterija telefona napolni v celoti. Je dobra alternativa, če ostaneš sredi divjine brez hitrega dostopa do kakšnega vira električne energije.


DSC03535


DSC05141

V primeru, da polnilec odpove, imam na voljo še sončne celice. Če je sonce močno je dovolj uporabiti male stranske sončne panele (glej sliko), ki napolnijo baterijo (Free loader). Baterija akumulira energijo, če sonce sije pravokotno na panele (v SLO obrnjeni proti jugu in pod kotom 45 stopinj). V primeru, da je potrebna večja količina akumulirane energije in v krajšem času, se uporabi večji panel (glej sliko), v tem primeru ne potrebuješ manjših. Panel se preko USB kabla poveže na baterijo. Polnitev se izvaja tako, da se sprva napolni baterija, nato se na baterijo priključi porabnik (telefon in fotoaparat…). Nikoli polniti baterije (free loader) in imeti hkrati priključen porabnik.



5. SPD Pedali

Za maksimalno izkoriščenost moči porabljene za kolesarjenje sem namestil kombinirane SPD (Shimano Pedalling Dynamics) pedala (glej sliko). Kombinirano pomeni, da lahko uporabljaš pedale na dva načina: 1. prosto, 2. fiksno pritrjene noge na pedala. Pri slednji možnosti lahko maksimalno izkoristiš moč porabljeno za kolesarjenje. Pri fiksno pritrjeni nogi na pedala lahko tudi drugo polovico krožnega hoda gonilke tj. od sp. lege gonilke do zg. lege) izkoristiš za pogon kolesa. Takrat se celotna moč porazdeli na celoten krog, pri čemer v prvi polovici kroga pristikamo navzdol, pri drugi polovici pa vlečemo navzgor. Pri tem se razbremenijo tudi nekatere nožne mišice in del obremenitve prevzamejo druge. S tem lahko prihranimo veliko energije na dolgi poti. Slaba stran SPD pedalov je, da se lahko zgodi, da ne dobiš noge pravočasno iz pedala, kar pomeni padec na tla (pri ustavljanju). Zgleda nedolžno, a zna biti kar precej nerodno, če celotno obteženo kolo pade nate ali pa se pri tem še skotališ po stopnicah. Zato je pri ustavljanju priporočljivo sneti noge iz pedalov par 10m pred točko ustavitve.


20150525_111924_HDR


20150525_111916_HDR

6. Kadenc meter in ostale funkcije števca

Za udobnejše in čim manj naporno kolesarjenje, je potrebno spremljati kadenco. Kadenca ali drugače povedano število vrtljajev na minuto je dober pokazatelj kako je telo oz. kolena obremenjeno. Pri zmernem kolesarjenju je potrebno vrednosti držati med 75 in 90 vrt/min. To pomeni, da ko vrtljaji presežejo te vrednosti je potrebno menjati prestavno razmerje (spredaj oz. zadaj). Torej, če kadenca kaže 100 pomeni, da preveč hitro vrtimo pedale in je potrebno menjati prestavo v težjo in obratno. Kadenco lahko danes spremljamo z različnimi urami in števci. Jaz imam v uporabi Polar 625X. Povezava Polar ure in senzorja kadence je brezžična in je le ta pritrjen na okvir kolesa. Oddajnik signala je nameščen na levo gonilko (glej sliko). Razmak med njima je max. 5 mm.
Za ohranjanje telesa v ravnotežju sem na krmilo pritrdil še en števec, tako imam hkrati na vpogled več podatkov, ki jih lahko neprestano spremljam in uravnavam načinom vožnje (obremenitve). To so: trenutne porabljene kalorije, srčni utrip, kadenca, trenutna nadmorska višina, zunanja temperatura zraka, skupno & trenutno število kilometrov. Oba števca sta postala nepogrešljiva pri kolesarjenju. Magneta za zaznavo signala za vsak posamezni števec sta nameščena vsak na svoji strani sprednjega kolesa. Oddajnika signala pri Polar uri in Topeak števcu sta brezžična.


DSC03521


20150525_111822_HDR

7. Mobilna tlačilka

Priporočljivo je imeti na kolesu tudi mobilno tlačilko (po možnosti čim manjšo in kompaktno), da v primeru uničenja plašča ali preluknjane zračnice oz. preslabo napolnjeni zračnici, le to s prida uporabimo.

DSC03531

Show Comments